Kamnik skozi oči otrok: Ko domišljija preplete legende in igro

V našem vrtcu smo danes odprli vrata razstavi »Kamnik, moje mesto«, ki je mnogo več kot le pregled likovnih del. Je živa izpoved o tem, da so predšolski otroci enakovredni soustvarjalci kulturnega utripa našega mesta. Naslov razstave je služil kot rdeča nit, ki pa otrok ni omejevala – nasprotno, spodbudila je njihovo brezmejno ustvarjalnost. Na razstavnih površinah so se tako mogočni dinozavri srečali s skrivnostno Kamniško Veroniko, kjer vsaka linija in barvni nanos pripovedujeta svojo unikatno zgodbo.

Kulturni preplet plesa in tradicije

Kulturni program, ki je ogrel srca prisotnih, so pod mentorstvom strokovnih delavk suvereno izvedli otroci stari 4–5 let iz oddelkov Meglica, Sonček in Žarek. Obiskovalci so uživali v igrivem plesu muh ter nežnem plesu in petju rožic. Poseben pridih planšarstva je v prostor prinesla doživeta pesem pastiric in pastirjev z Velike planine, ki so jo otroci ritmično obogatili z igranjem na cajon in glasbene cevi. Ob pesmi “Veselo v Kamnik”, se je otrokom pridružil harmonikar Žan. Skupna pesem je vrtec napolnila z energijo in povezala generacije.

Vpogled v proces ustvarjanja

Po uradnem delu je pedagoška vodja povabila starše, stare starše in goste – med katerimi nas je s svojo prisotnostjo počastil tudi župan Občine Kamnik, gospod Matej Slapar – k ogledu razstave. Posebno dragocen del postavitve so bile fotografije procesa ustvarjanja. Te so obiskovalcem ponudile vpogled v raziskovanje likovnih tehnik, od kiparjenja in tiska do risanja z ogljem ter številnih drugih.

Večer smo sklenili ob sproščenem druženju in pogostitvi, ponosni, da smo Kamnik lahko doživeli skozi najlepše možne oči – oči naših otrok.

V našem vrtcu vsako dopoldne prinaša nekaj posebnega, današnje pa je bilo še posebej izvirno – in precej glasno. V ritmih so se preizkusili otroci oddelkov Sonček, Kapljica, Meglica in Žarek, ki so z veliko radovednosti in navdušenja vstopili v svet tolkal.

Otroci so spoznavali instrument cajon, na katerega so igrali z rokami, ob tem pa raziskovali različne ritmične vzorce. Ritma niso ustvarjali le z instrumenti, temveč tudi s pomočjo telesnih tolkal (body percussion) – z rokami, nogami, ploskanjem in topotanjem. Veliko prostora je bilo namenjenega improvizaciji, kjer so otroci lahko izrazili ustvarjalnost in oblikovali čisto svoje ritme.

V popoldanskih urah smo v ritmih nadaljevali tudi zaposleni v vrtcu. Z glasbenimi palicami Boomwhackers smo zazveneli presenetljivo uglašeno. Glasba nas je zazibala v ritem, nas napolnila z energijo ter nam podarila sveže ideje in prijeten občutek povezanosti.

Začetek novega tedna smo pričeli s prijetnim kulturnim dopoldnevom. V vrtcu smo gostili lutkovno gledališče FRU-FRU, ki so nam zaigrali igrivo in humorno predstavo O belem mucku, ki je bil čisto črn.  “V družini Belimuc so bili od nekdaj vsi beli in ko se iz košare zasliši nežno mijavkanje, mama in očka Belimuc osuplo obstojita, ko med samimi majhnimi belimi kepicami zagledata drobno črno glavico.” Otroci so z velikim zanimanjem spremljali prikupno zgodbo o posebnem mucku, ki nam je pokazal, da je biti drugačen nekaj zanimivega in posebnega ter da je vsak od nas poseben, drugačen na svojstven način.

Preko domiselnih lutk, glasbe in igrivega pripovedovanja ter aktivnega vključevanja otrok sta lutkarici hitro pridobili pozornost otrok. Videti je bilo, da je predstava otroke navdušila, jih nasmejala in hkrati spodbudila k razmišljanju o pomembnih vrednotah-sprejemanju drugačnosti, prijateljstvu in pogumu biti takšen, kot si.

Predstava je bila prijetna popestritev našega vrtčevskega dne in z veseljem pričakujemo vse nadaljnje gledališke dogodivščine.