POGUMNI GUSAR SANTIAGO

(po pripovedovanju otrok zapisala Senka Popadić)

Nekoč je na gusarski ladji živel gusar Santiago. S svojo veliko ladjo je plul po morju in iskal zaklad.
Nekega jutra so se prikazali črni oblaki.
Gusar Santiago je dvignil sidro in svoji posadki naročil, plujmo hitreje, da nas ne ujame nevihta.
Med plovbo jih je ujela nevihta. Gusar Santiago je v morju zagledal majhen čoln in v njem so bili
prestrašeni otroci.
Gusar Santiago je skočil v morje, privezal čoln za svojo ladjo in rešil otroke.
Otroci so bili zelo veseli in se zahvalili gusarju, ker jih je rešil.
Na ladji so se pogreli s toplim čajem in okusno ribo.
Ko so se črni oblaki umaknili je otroke odpeljal nazaj na otok.
Tam so imeli pravo gusarsko zabavo.