V teh sončnih dneh smo se odločili, da bomo uporabili svojo domišljijo in ustvarjalne roke za nekaj posebnega. Začelo se je s preprosto idejo: packanjem in kaširanjem velikanske žoge. Otroci so se ob tem neizmerno zabavali – lepilo se je vse naokrog, roke so bile umazane, a smeh je odmeval po celotnem igrišču. Ko je naša ogromna žoga postala dovolj trdna, smo jo spremenili v umetniško delo.

Otroci so jo pobarvali v modre odtenke in dodali lovke, ki so jih okrasili z gumbi vseh mogočih oblik in barv. Tako je naša preprosta žoga postala meduza, ki je dobila tudi svojo zgodbo. Otroci so skupaj zapisali pravljico z naslovom “Zakaj meduza nima oči?”.

Zakaj meduza nima oči?

Nekoč je živela meduza, ki je živela v morju. Rekla je: “Jaz ne vidim.” Namesto oči je imela lovke. Meduza je srečala morsko zvezdo in morska zvezda jo je vprašala: “Zakaj ti nimaš oči?” Meduza ji je rekla: “Udarila sem se v rob ladje. Od takrat naprej so mi namesto oči zrasle lovke.”

Zdaj naša meduza domuje v senzornem vrtu, kjer nas vse spominja na brezskrbne poletne dni ob morju. Ustvarjalen morski pozdrav,

Zarja, Mavrice, Kapljice, Zvezdice in Vetri