Žarki zelo radi preživljamo čas v naravi, najraje v našem senzornem vrtu. Veliko bolj smo gibalno spretni kot na začetku leta, hitro hodimo, nekateri že tekamo. Opazujemo drevesa, plezamo po deblih, tipamo lubje, se skrivamo v hiške, prelagamo in nosimo lesene kolute, deščice, plešemo in pojemo – raziskovanja nam res ne zmanjka.

Zadnjič pa smo na tleh opazili prvo cvetlico, belo, majhno. Pobožali smo jo in jo povonjali. Zaslišali smo ptičje petje in poskusili leteti kot ptice. Med raziskovalno igro in toplimi sončnimi žarki je mimo nas poletel metulj. Tudi sami smo poskusili leteti – krili  smo z rokami in plesali ob glasbi kot metulji. Prebrali smo zgodbo o treh metuljih, ki so jih ujele dežne kaplje. Vzeli smo bobne in ropotulje in zaigrali zvoke dežja. Prebujajočo se naravo smo poskusili tudi likovno upodobiti.

Tudi na naše mamice nismo pozabili, z mlinčkom smo mleli kavico za mamico, podarili smo jim topel objem in drobno pozornost.