Otroci v naši skupini smo stari dve leti, razen enega, ta je star že tri leta. V naših malih glavah in srčkih pa se v določenih situacijah dogajajo različna in spreminjajoča občutja, ki si jih ne znamo razložiti niti jih ne znamo poimenovati. Še najtežje pa jih je obvladovati.

V igralnici imamo knjižni kotiček, v katerem bodo ves april na policah knjige na temo čustev. Veliko jih listamo in gledamo, vzgojitelja nam jih vsak dan prebirata in se ob njih pogovarjata z nami.

Najbolj nam je bila všeč zgodbica o piščančku Piku, ki nam jo je prebrala vzgojiteljica. Ves teden smo jo želeli poslušati. Spoznavali smo, da se kdaj česa bojimo in nas je strah, da smo kdaj tudi jezni, včasih žalostni, najraje pa smo veseli. Naslednjič smo na jutranjem krogu celo zgodbico ob slikah pomagali vzgojiteljici pripovedovati tudi otroci. O piščančku Piku smo si ogledali tudi predstavo s ploščatimi lutkami, ki sta jo zaigrala vzgojitelja. Bili smo tako veseli, da smo na koncu kar zaploskali.

Svoja čustvena razpoloženja skušamo prikazati tudi na diagramu. Svoj znak nalepimo pod čustvo, ki ga trenutno občutimo. Tako vsi vidimo, kako se drugi počutijo.

Veliko se pogovarjamo o tem, kaj čutimo: ko nam kdo vzame igračo, ko se komu polije juha ali čaj, ko se kdo udari, ko gremo k reki in mečemo kamenčke v vodo, ko tečemo po travniških poteh, ko se lovimo okoli dreves…

Čeprav kdaj tudi jokamo, smo ugotovili, da smo večino časa veseli, saj se nam dogaja veliko lepih stvari, v katerih uživamo in se imamo preprosto lepo.

0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja