Otroci Meglic in Žarkov so prerasli vrtčevske stole in mize. Tudi blazine so jim čudno kratke. Vrata, skozi katera prihajajo v vrtec, se ne zdijo več tako velika kot na začetku. Ob koncu poletja zato odhajajo tja, kjer so stoli večji in mize višje. Tam se bere, računa in piše.

Za slovo in v lep spomin so, skupaj s strokovnimi delavkami obeh oddelkov, pripravili zaključni srečanji. Na še zadnjem nastopu v vrtcu so zapeli, zaplesali, deklamirali, ter poskrbeli za solze v očeh in ponosno dvignjene glave svojih staršev.

Dan in dogodek, ki se je vtisnil v srce in spomin. Hvaležni za čas, ko smo skupaj ustvarjali, se igrali, odkrivali, raziskovali,…