V teh sončnih dneh smo se odločili, da bomo uporabili svojo domišljijo in ustvarjalne roke za nekaj posebnega. Začelo se je s preprosto idejo: packanjem in kaširanjem velikanske žoge. Otroci so se ob tem neizmerno zabavali – lepilo se je vse naokrog, roke so bile umazane, a smeh je odmeval po celotnem igrišču. Ko je naša ogromna žoga postala dovolj trdna, smo jo spremenili v umetniško delo.

Otroci so jo pobarvali v modre odtenke in dodali lovke, ki so jih okrasili z gumbi vseh mogočih oblik in barv. Tako je naša preprosta žoga postala meduza, ki je dobila tudi svojo zgodbo. Otroci so skupaj zapisali pravljico z naslovom “Zakaj meduza nima oči?”.
Zakaj meduza nima oči?
Nekoč je živela meduza, ki je živela v morju. Rekla je: “Jaz ne vidim.” Namesto oči je imela lovke. Meduza je srečala morsko zvezdo in morska zvezda jo je vprašala: “Zakaj ti nimaš oči?” Meduza ji je rekla: “Udarila sem se v rob ladje. Od takrat naprej so mi namesto oči zrasle lovke.”
Zdaj naša meduza domuje v senzornem vrtu, kjer nas vse spominja na brezskrbne poletne dni ob morju. Ustvarjalen morski pozdrav,
Zarja, Mavrice, Kapljice, Zvezdice in Vetri



Na Karnevalski dan je vsak otrok našel nekaj zase. Nekateri so želeli barvne lase, kitke, čopke, drugi barvne tatuje. Umetniki so ustvarjali z vodenimi barvami ter z njimi slikali po kamnu ter listih. Športniki so se razgibali na poligonu.












