V skupini Lunice nas že nekaj časa spremlja radovednost do vsega, kar leti, leze, skače in plazi. To nas spodbuja k opazovanju narave, raziskovanju in bogatenju besednega zaklada.

Otroci so z zanimanjem opazovali žuželke in razmišljali, kako se premikajo, kakšne oblike imajo in katere barve prepoznamo na njihovih telesih. Ustvarjali smo zanimive odtise žuželk, jih barvno razvrščali in ob tem spoznavali svet barv in oblik. Naš vrtiček je še ena zakladnica dogodivščin. Ko smo odkrili, da nekdo pridno pohrusta naše jagode, je vzklilo vprašanje: “Kdo pa je to naredil?” Otroška domišljija se je takoj razživela – eden je predlagal, da je bil veter, drugi so omenili ptičke, a potem je nekdo vzkliknil: “Gosenica!” In takoj zatem še: “Ja, ona vse poje!”  O njej smo tudi brali in ob slikanicah spoznavali še druge drobne živali.

Slikovno gradivo in igre s karticami nam pomagajo, da bogatimo besedni zaklad – otroci prirejajo slike, iščejo pare, pripovedujejo in opisujejo, kar vidijo in doživijo. Posebno navdušenje je poželo iskanje polžev na sprehodu. Ko je enemu od otrok polž zlezel po roki, je navdušeno povedal: “Moker je… pa uu, zgečka me.” “Sluzast je. Pa mehek.”

Vse to nam kaže, kako se skozi igro in doživetja prepletata raziskovanje in učenje, predvsem pa radovednost in čudenje nad svetom okrog nas.

Sporočamo da smo se, polni čudovitih doživetij in novih prijateljstev, odpravili na pot proti Kamniku…

Pred vrtec se vrnemo okrog 17. ure. Se vidimo!

Za konec delimo še utrinek, ki ogreje srce.

Presenečenja gusarja Berta so se danes kar vrstila.

Zjutraj so nas v vodi presenetili visoki valovi, popoldan nas je presenetil obisk Darje s sladkim presenečenjem, na večernem sprehodu pa nas je s skritim zakladom presenetil sam gusar Berto.

Več pa že kmalu v živo…

Ugotovili smo, da če želimo postati kot gusar Berto, se moramo naučiti umetnosti obvladovanja valov.

Pri tem nam je pomagal Bertov prijatelj učitelj plavanja Žiga. Pravi, da nam je šlo zelo dobro, zato smo si zvečer privoščili gusarski ples, tako kot Berto in Bertolina …

Ne boste verjeli! Na poti v Zambratijo smo imeli na avtobusu slepega potnika-gusarja Berta.

Na srečo je to zelo prijazen gusar, ki je z nami užival v vseh naših današnjih dogodivščinah. Povedal pa nam je tudi nekaj svojih doživetij z ladje.

Pravi, da jutri nadaljuje…

Otroci so po kratkem postanku pri Divači, odhiteli proti morju in že tudi srečno prispeli. Mahajo v pozdrav in obljubljajo, da se zvečer oglasijo s prvimi dogodivščinami.

V maju smo se Meglice podale na čudovito potovanje v svet narave. Pravljica Drevo Krištof je bila uvod v razmišljanje, kako iz nečesa majhnega, komaj opaznega, zraste nekaj velikega, močnega in lepega. Zgodbo smo doživeli tudi skozi gibanje, saj so otroci s telesom in plesom izrazili, kako iz majhnega semena zraste veliko drevo. V skupini smo spoznavali različna semena – jih tipali, primerjali, šteli in razvrščali. Otroci so jih z veseljem posadili, vsak dan opazovali spremembe in skrbeli za sadike, ki jih zdaj negujemo na našem vrtu. Skupaj smo spoznali, da rastlina za rast potrebuje več kot le zemljo – potrebuje toplino, vodo, sonce in skrbne roke.

Poseben kotiček v naši igralnici je postal naš naravoslovni kotiček, kjer nikoli ne zmanjka zanimanja. Otroci z navdušenjem opazujejo pajke, deževnike, mravlje in druge drobne živali, ki jih lahko gledajo skozi lupo ali jih občudujejo v posodicah z zemljo. Ta kotiček je pravi mali laboratorij, v katerem otroci raziskujejo, opazujejo, se pogovarjajo in iščejo odgovore tudi v knjigah in slikanicah.

Mesec maj je v našo skupino prinesel toplino, zeleno naravo in veliko priložnosti za učenje skozi igro in raziskovanje. Je bil mesec poln gibanja in veselja – prav tak, kot si ga želimo!

“Ali ose tudi nabirajo cvetni prah? Ali so pikapolonice strupene?” Odgovore na vsa ta vprašanja iščemo Žarki in odkrivamo zanimiv svet žuželk. Srečujemo jih med igro v senzornem vrtu, na igrišču, travniku, nekatere pa nas obiščejo kar v igralnici.

Ugotovili smo, da veliko žuželk sploh še ne poznamo, zato smo si pomagali s knjigami, kjer smo našli rdečega škratca, čebelo, oso, zeleno listno stenico, pikapolonico in čmrlja, ki je priletel skozi okno naše igralnice. Pomislili smo, da se želi spoprijateljiti z žuželkami v našem senzornem kotičku, a smo ga hitro ujeli v lonček in videli, da ima 6 nog, tipalke, kosmato telo, lahko nas tudi piči, ko pa zamahne s krili močno brenči.

Tako smo brenčali tudi Žarki med plesom ob skladbi Čmrljev let. Svet žuželk nas je res navdušil in to je šele začetek našega raziskovanja.

Otroci skupine Sonček so z velikim navdušenjem sodelovali pri sajenju sončnic, sivke, lovorja, rožmarina, ognjiča in sladkih jagod. Najprej smo si ogledali semena in sadike ter se pogovorili, kaj vse rastline potrebujejo za rast. Vsak otrok je izbral svojo rastlino in jo z veseljem posadil – z malimi lopaticami, še večjim zanimanjem in iskricami v očeh.

Ob sajenju smo se z otroki pogovorili tudi o pomembnosti čebel in drugih opraševalcev. Naučili smo se, da so čebele zelo pomembne za naravo in za nas – brez njih ne bi bilo toliko sadja, zelenjave in lepih cvetlic. Zato smo izbrali tudi medonosne rastline, kot sta ognjič in jagoda, ki čebelam ponujata bogat vir cvetnega prahu in nektarja. Ognjič s svojimi živahnimi oranžnimi cvetovi privablja čebele, medtem ko cvetovi jagod nudijo sladek priboljšek malim opraševalkam.

Otroci so pridno zalivali rastline in jih pokrili z zemljo. Največ navdušenja je požela jagoda – nekateri so že začeli razmišljati, kako bo slastna, ko bo zrela. Skupaj smo poskrbeli za pravi mali vrtiček, ki zdaj lepo diši in nas vsak dan spomni, kako čudovito je ustvarjati z naravo.

Zadnji dan bivanja na kmetiji smo začeli z jutranjo telovadbo, s katero smo prebudili telo in se pripravili na razgiban dan. Sledila je pot na igrišče, kjer smo skupaj z gospo Hermino uživali v različnih športnih igrah. Skakali smo čez kolebnico, igrali nogomet, se preizkusili v spretnostih z žogami, hodili na hoduljah in si podajali žoge – pri tem ni manjkalo veselja, navijanja in smeha. Po športnem dopoldnevu smo se odpravili še v gozdno igralnico, kjer smo raziskovali naravo, se igrali med drevesi in uživali v mirnem, zelenem okolju. Dan je minil hitro, saj je bil poln zanimivih dejavnosti, druženja in novih izkušenj.

Zdaj se že vračamo domov – zadovoljni, utrujeni in polni čudovitih spominov na dneve, ki smo jih preživeli na kmetiji.