Število prostih mest se, zaradi zagotovitve sprejema vpisanih otrok, lahko spremeni.
| LETNIK ROJSTVA OTROKA | ŠTEVILO PROSTIH MEST |
|---|---|
| 2025 | 24 |
| 2024 | 4 |
| 2023 | 4 |
| 2022 | 4 |
| 2021 in 2020 | 4 |
| SKUPAJ | 40 |
Čakalna doba za vpis je od zaključka vpisa otrok v vrtce, 13. 3. 2026, do 1. 9. 2026.
Po večkrat prebrani zgodbi o Zverjascu smo se danes Kapljice, Sončki, Meglice in Žarki odpravili v Ljubljano, v Lutkovno gledališče, da preverimo, kaj se je zgodilo njegovemu sinu Zverjaščku.
Izvedeli smo, da je Zverjasca zelo skrbelo, da njegov sin ne bi srečal zloglasne miške. Zverjašček si je želel malo zabave, zato se je odpravil v gozd preverit očetove besede. Na poti je srečeval različne živali – od kače, sove in lisice do zloglasne miške. Prijateljstvo je premagalo vse strahove in miška je na koncu postala prijateljica Zverjaščka in Zverjasca. Predstavo smo spremljali z veliko smeha, pozorno poslušali pesmi in občudovali scenografijo, ki se je čarobno premikala. Na koncu smo videli tudi igralce, ki so bili skriti za lutkami.
Po malici smo Kapljice in Sončki izkoristili lepo vreme še za sprehod po Ljubljani. Prešteli smo zmaje na Zmajskem mostu, se spomnili Povodnega moža, ko smo hodili ob Ljubljanici in čez Trg Franceta Prešerna. Poiskali smo Julijino hišo, uživali v vonjih in barvah tržnice ter razpravljali, zakaj ima Tromostovje prav tri mostove.
Zadovoljni in malo utrujeni smo se na koncu razveselili avtobusa, ki nas je ravno ob času kosila odpeljal nazaj v vrtec.
Plavalni tečaj je za nami in skupaj z otroki z veseljem ugotavljamo, kako zelo smo uživali v bazenu in ob njem. Mladi plavalci iz oddelkov Sončki in Kapljice so se večkrat morali zgodaj zjutraj zbuditi ter se z avtobusom odpeljati na bazen v Cirius. Tam so nas prijazno sprejeli učitelji plavalnega kluba Kamnik, ki so nas na igriv in strokoven način seznanili z osnovami pravilnega plavanja. Otroci so se preizkusili v igrah v vodi in ob njej, skokih v vodo, plavanju s plavalnimi pripomočki in tudi brez njih.
Ob zaključku tečaja smo dobili tudi priznanja. Ponosno smo si čestitali in zaploskali za uspešno opravljeno plavalno izkušnjo. Polni veselja, prijetnih spominov in seveda mokrih vtisov smo skoraj vsak dan zaspali z nasmehom ter si nabrali moči za nove dogodivščine
Danes smo skupaj obeležili Prešernov dan s prav posebno kulturno prireditvijo, kjer nas je čakalo pravo presenečenje – na obisk je prišel kar sam France Prešeren. Najprej smo glasno in ponosno zapeli slovensko himno ter himno našega vrtca. Nato smo z odprtimi ušesi prisluhnili deklici iz skupine Sonček, ki nas je popeljala v svet Povodnega moža. Skupina Meglica pa je s pesmijo Jaz sem muzikant poskrbela, da so se nogice kar same začele premikati.
Ko smo se naučili še Požugano polko skupine Kapljica, je dvorano napolnil smeh, ples in dobra volja – plesali smo in plesali in še bi lahko… Za sladek konec pa je Prešeren iz žepa potegnil še fige. Bile so zelo sladke, zelo okusne in prav vse so hitro izginile. To je bil dan poln pesmi, plesa in veselja, ki ga ne bomo kar tako pozabili.
V našem vrtcu vsako dopoldne prinaša nekaj posebnega, današnje pa je bilo še posebej izvirno – in precej glasno. V ritmih so se preizkusili otroci oddelkov Sonček, Kapljica, Meglica in Žarek, ki so z veliko radovednosti in navdušenja vstopili v svet tolkal.
Otroci so spoznavali instrument cajon, na katerega so igrali z rokami, ob tem pa raziskovali različne ritmične vzorce. Ritma niso ustvarjali le z instrumenti, temveč tudi s pomočjo telesnih tolkal (body percussion) – z rokami, nogami, ploskanjem in topotanjem. Veliko prostora je bilo namenjenega improvizaciji, kjer so otroci lahko izrazili ustvarjalnost in oblikovali čisto svoje ritme.
V popoldanskih urah smo v ritmih nadaljevali tudi zaposleni v vrtcu. Z glasbenimi palicami Boomwhackers smo zazveneli presenetljivo uglašeno. Glasba nas je zazibala v ritem, nas napolnila z energijo ter nam podarila sveže ideje in prijeten občutek povezanosti.
V skupini Zarja smo se prepustili čarobnemu svetu živali s kmetije. Otroci so skozi igro, ustvarjanje in raziskovanje spoznavali, kako raznolike in zanimive so živali, ki jih najdemo na kmetiji.
Najprej smo se odpravili iskat živali v snegu – s pravo zimsko radovednostjo smo med snežinkami in kupčki beline iskali skrite sledi in figurice kravic, konjičkov ter kokošk. Nato smo s praznimi tulci iz odpadnega materiala ustvarjali čisto svoje živali – nastale so kravice z lisami različnih oblik, pujsi z navihanimi repki in kokoške s pisanimi peresi.
Ob tem smo posnemali njihovo gibanje in oglašanje, kar je prineslo veliko smeha in veselja – tako je igralnica za trenutek oživele kot prava mala kmetija. V vlogi pridnih kmetovalcev smo živali tudi “nahranili”, pri tem pa poskrbeli za domišljijske obroke iz naravnih materialov.
Za piko na i smo se z živalmi poigrali še z barvami – nastali so živahni odtisi in barviti sledovi živalskih tačk.
Naša kmetija je bila res nekaj posebnega – polna radovednosti, ustvarjalnosti in otroškega veselja! 
IZLET
(Anja Štefan)
Štiri miške, miške male
so čolniček iztesale.
Skozi travo, skozi slak
so ga zvlekle tja do mlak.
Pa jih vpraša boter čriček,
če še on bi smel v čolniček.
»Smeš,« so rekle, »če boš pel,
da izlet bo bolj vesel.«
Lunice in Žarki smo se z avtobusom odpeljali v Domžale in doživeli čarobno gledališko dopoldne. Na odru je oživela lutkovno-glasbena uprizoritev, stkana iz kratkih pesmi, pravljic in izštevank Anje Štefan. Ritmični, igrivi verzi so se prelili v glasbo in gib, likovna podoba je postala čarovnija, vsakdanjik pa je zasijal v novi luči.
Snežak
(J. Bitenc)
Jaz sem snežak, jaz sem junak,
pisker na glavi in metlo v rokah.
Mirno stojim, z burjo živim,
zimi se smejem, se sonca bojim.
Čeprav je sneg zunaj že skoraj skopnel, smo si Oblački zimo pričarali kar v naši sobi. Pobarvali smo snežaka, mu naredili luknjice (vzgojitelja) in vanj vtikali žoge – velike, majhne in pisanih barv. Ker je pozimi zunaj mraz, se moramo toplo obleči, zato smo vadili tudi oblačenje kap in rokavic. Z rokavicami smo nato lovili žoge in jih spretno spravljali v snežaka. Ko smo se utrudili, pa so si deklice kar same pripravile prostor za počitek. Smeha in zimskega veselja res ni manjkalo!
Začetek novega tedna smo pričeli s prijetnim kulturnim dopoldnevom. V vrtcu smo gostili lutkovno gledališče FRU-FRU, ki so nam zaigrali igrivo in humorno predstavo O belem mucku, ki je bil čisto črn. “V družini Belimuc so bili od nekdaj vsi beli in ko se iz košare zasliši nežno mijavkanje, mama in očka Belimuc osuplo obstojita, ko med samimi majhnimi belimi kepicami zagledata drobno črno glavico.” Otroci so z velikim zanimanjem spremljali prikupno zgodbo o posebnem mucku, ki nam je pokazal, da je biti drugačen nekaj zanimivega in posebnega ter da je vsak od nas poseben, drugačen na svojstven način.
Preko domiselnih lutk, glasbe in igrivega pripovedovanja ter aktivnega vključevanja otrok sta lutkarici hitro pridobili pozornost otrok. Videti je bilo, da je predstava otroke navdušila, jih nasmejala in hkrati spodbudila k razmišljanju o pomembnih vrednotah-sprejemanju drugačnosti, prijateljstvu in pogumu biti takšen, kot si.
Predstava je bila prijetna popestritev našega vrtčevskega dne in z veseljem pričakujemo vse nadaljnje gledališke dogodivščine.
Vetri smo se zelo razveselili prave zime, zato smo izkoristili vsak dan za igro na snegu. Hitro smo spoznali topla oblačila, ki nas varujejo pred mrazom: smučarske hlače, bunda, šal, kapa, rokavice in topli čevlji. Oblačenje smo vadili tudi v igralnici: najprej smo oblačili “ata medveda” iz zgodbe Zlatolaska in trije medvedi, potem pa smo postali pravi manekeni. Preoblačenje je bilo vsaj takrat zelo zabavno.
