Današnji dan je bil znova poln dogodivščin! Zjutraj nas je pri telovadbi pozdravilo toplo sonce in nas povabilo na plavanje ter igro na igrišču. Na plaži smo pogumno preplavali daljše razdalje, na igrišču pa smo si porisali majice za spomin na letošnji poletni tabor. Že zdaj vemo, da nam bo v spominu ostal kup neprecenljivih dogodkov in novih prijateljstev.

Tudi danes nas je čakalo presenečenje, in sicer najokusnejši sladoled vseh časov! Po sladkanju smo krepili športnega duha v zabavnih, sodelovalnih, štafetnih in vodnih igrah. Zmagovalci smo bili vsi, zato smo si prislužili pozdrav iz kuhinje, ki se začne na črko P. Kaj mislite, kaj smo jedli? PICO!!

Sledilo je še skupno petje ob kitari in branje zadnje večerne pravljice na taboru.

Zdaj pa lahko noč! Pokrij se, zavij se in zaspi.

Vas zanima kako smo in kako je potekal naš 2. dan? Najprej vam lahko razkrijemo, da smo vsi spali prav vso noč …

Dan smo pričeli s prijetno telovadbo, nato pa nas je obiskal učitelj plavanja Žiga in pričel se je plavalni tečaj. Medtem, ko so nekateri uživali v vodnih dejavnostih, so drugi bili ustvarjalni … S čim smo ustvarjali boste videli, ko se vrnemo.

Dan se vsekakor ni še končal. Odpravili smo se na prav posebno misijo. Pot je bila dolga in polna preprek, a na koncu se je trud poplačal. Pri svetilniku v Savudriji, smo našli skriti zaklad … vam razkrijemo kaj je to bilo? No, naj za enkrat ostane še skrivnost. Po večerji smo se ponovno vsi skupaj zbrali pri branju pravljice za lahko noč …

Zdaj pa lahko noč! Pokrij se, zavij se in zaspi.

… in češnje sladke smo ugotovili, se nato ustavili na plaži in nabrali veliko školjk, ki jih bomo jutri uporabili pri ustvarjanju.

Popoldne smo si pripravili zanimiv in razigran program z naslovom Pokaži, kaj znaš. Otroci so se predstavili s svojimi unikatnimi točkami. Nasmejali smo se ob gibalnih, plesnih in pevskih podvigih. Šov se je ob koncu prevesil v plesno zabavo.

Po večerji pa smo prisluhnili umirjenim zvokom kitare in za lahko noč začeli brati pravljice o dogodivščinah dečka Popka. Zdaj pa lahko noč! Pokrij se, zavij se in zaspi.

Našli smo ga, saj veste koga – škrata! Za nas je imel cel kup zgodbic in sladko presenečenje.

Danes smo se zbudili v oblačno jutro. Še dobro, da smo včeraj izkoristili sonce za gozdne dogodivščine. Po našem najboljšem zajtrku smo spakirali kovčke, saj smo se že veselili novega obiska. Obiskal nas je pletar Janez in izdelali smo čisto svojo košarico.

Sedaj pa se po številnih novih dogodivščinah vračamo nazaj domov – Veselo v Kamnik. Mami, oči se kmalu vidimo in komaj čakamo da vam povemo kaj vse smo doživeli!

Otroke pred vrtcem pričakujemo okoli 15. ure.

Če so nas zjutraj v Kamniku in po cesti še spremljali oblaki, nas je v Zambratiji pričakalo prijetno sončno vreme. Ob prihodu smo se razporedili po sobah in že raziskali ostale prostore ter igrišče. Privoščili smo si juho in makarone, sedaj pa se odpravimo še do plaže, kjer na hitro preverimo če je morje še slano.

Lep morski pozdrav!

Vas zanima, kako smo spali? Odlično! Postelje so bile udobne in noč je bila mirna. Mi pa smo ponovno pokazali, kako smo pogumni. Zjutraj se je že pokazalo sonce, saj smo včeraj s plesom odgnali vse črne oblake.Po okusnem zajtrku ” Veste, kaj smo imeli? Čokoladne kroglice! ” smo odhiteli na športne igre in raziskovanje v gozdni igralnici.

Kmalu po kosilu nas je obiskal gozdar Marko. Pokazal nam je vse skrivnosti gozda in hkrati smo opravili izpit pred namišljenim volkom. Zvečer nas je čakalo presenečenje. Palačinke in iskanje gozdnega škrata. A mislite, da smo ga našli?

To vam povemo jutri …

V deževnem jutru smo se odpravili na kmetijo. Nismo jokali, kot je jokalo nebo za nami. Bili smo zelo pogumni. Celo pot nas je pral dež, a vendar smo našli streho in pojedli malico. Sledilo je veliko ovinkov in prispeli smo na našo čudovito kmetijo. Tam smo odložili svoje kovčke in že nas je čakala telovadba.

Ko smo se razgibali, je sledilo okusno kosilo. Najedli smo se in si ogledali sobice ter kmetijo. Spoznali smo tudi živali, ki živijo na njej. Potem pa nam je nekdo potrkal na vrata. Bil je pastirček Jernej, ki nam je povedal svoje zgodbe ter nas naučil novo pesmico.

Zapeli vam jo bomo, ko se vrnemo. Bili smo že lačni, zato smo hitro pojedli večerjo. Hiteli smo se stuširati in obleči pižame, saj smo odšli v disko. Od plesanja smo kar popadali v postelje.

Jutri se spet slišimo … 😊

Otroci iz skupin Kapljica in Sonček so danes obiskali mednarodno lokostrelsko tekmovanje za Veronikin pokal, ki ta konec tedna poteka na Stadionu prijateljstva v Mekinjah. Na tribunah so glasno navijali za slovenske tekmovalce ter pozorno poslušali zvok lokov in zadetkov puščic v sredino tarč.

Najbolj vznemirljivo pa je bilo, ko so se v lokostrelstvu preizkusili tudi sami. Ob pomoči trenerjev so pogumno napeli loke in uspešno zadevali tarčo ter se pri tem zabavali.

Iskrena zahvala Lokostrelskemu klubu Kamnik. Kljub organizacijsko zahtevnemu mednarodnemu tekmovanju, na katerem tekmuje preko 400 lokostrelcev, so si vzeli čas za naše najmlajše ter jim z veliko potrpežljivosti omogočili novo izkušnjo.

Lunice smo se tokrat podale v zanimiv svet čebel. Otroci so skozi različne dejavnosti raziskovali čebeljo družino, spoznavali naloge čebel v panju ter odkrivali skrivnosti čebelarstva in čebelarske opreme. Učili smo se preko iger razvrščanja, poslušanja zgodb, gibalnih poligonov ter simbolne igre. Otroci so si z velikim zanimanjem ogledovali in preizkušali različne čebelarske pripomočke in opremo ter se vživeli v delo pravih čebelarjev in čebelic.

Posebno veselje je prineslo ustvarjanje naglavnih trakov, s katerimi so se otroci spremenili v prave male čebelice in poleteli v razigrane čebelje igre. Ob tem so razvijali sodelovanje, domišljijo in pridobivali nova znanja o pomenu čebel za naše okolje. In kam bomo Lunice odletele zdaj? Hmm…

Skupina Kapljic in Sončkov se je odpravila na posebno dogodivščino. V Kranjski Gori nas je pričakal Bedanec bus z vodičko in nas odpeljal proti Kekčevi deželi. Stopicali smo po gozdnih poteh, odkrivali Bedančeve pasti in na drevesu najprej srečali prestrašenega Rožleta. Odpeljal nas je do Mojce in njene hišice. Ker nas je bilo malce strah, da ne bi srečali Bedanca, smo pospešili korak. Na koncu smo se mu uspešno skrili in ga s skupnim skovikanjem pregnali nazaj na goro Špik. S Kekcem smo jo nato mahnili do tete Pehte, kjer smo se okrepčali z njenim slastnim zeliščnim čajem in pecivom.

Tu se je naša pustolovščina zaključila. Vsem nam bo ostala v čudovitem spominu – ne le zaradi zabavnih junakov, temveč tudi zaradi dih jemajoče narave, ki nas je obkrožala.