“V mali vasi so majhne hiše in v vsaki hiši so otroci. V pisanih srajčkah so in obuti v rdeče in modre copatke, v tej vasi je red.”

V oddelku Kapljica se v tem mesecu srečujemo z zgodbo o muci Copatarici.

Otrokom je veliko pomenilo, ko smo zgodbo prenesli v naš vsakdan. Ker obuvanje copatkov ni mačji kašelj, smo preko igre in zgodbe osvajali sezuvanje in obuvanje copatk. Copatkom smo iskali pare, občudovali njihove barve, lepe motive, zanimive pa so nam bile tudi luknjice.

Preizkusili smo se v šivanju, ki ni tako enostavno.

Z otroki smo izdelali novo namizno igro, kjer iščemo pare, ki pripadajo posameznemu otroku.

Zgodbo o muci Copatarici smo tudi likovno upodobili in izdelke otrok razstavili v garderobi.

Ker v oddelku zelo radi prepevamo, smo uglasbili pesem o muci Copatarici. Prisluhnite ji.

 

Medtem ko medvedi spijo, Žarki …

Medved stopa copa – cop, copa – cop, copa – cop (stopamo počasi kot medved),

zajček skače hop – hop – hop, hop – hop – hop (skačemo hitreje kot zajček).

Mala miška pa hiti tike, tike, tike – ti (drobencljamo kot miške).

Žarki v vrtec zelo radi prinašajo plišaste medvedke, jih stiskajo, se z njimi pomirijo, z njimi zaspijo, zato se v mesecu januarju največ igramo z medvedki.

Zelo radi se igramo bibarijo Medved stopa (M. Voglar), plešemo in prepevamo ob pesmi Moj medvedek Jaka (M. Robič), igramo na male instrumente, skrbimo za medvedke, jih damo spat in jim zamenjamo pleničko. Medvedke prenašamo po igralnici in po poligonu.

Vam zaupamo še nekaj? Enega medveda smo opazili tudi v senzornem vrtu …

Komaj se je začel 1. december, ko smo skupaj z otroki vrtec preoblekli v praznično podobo, postavili smo smrečici, izdelali okraske in jih skupaj z otroci obesili na jelki. Najstarejši so se odpravili na Šutno, kjer so okrasili smrečice našega vrtca. V senzornem vrtu so zasijale prve lučke … V tamkajšnji hišici pa se je pričelo dogajati nekaj skrivnostnega … Mogoče je Dedek Mraz že takrat pričel z zavijanjem daril?

Tudi strokovni delavci smo se družili, tkali in utrjevali medsebojne vezi, ko smo izdelovali voščilnice za vse, ki nam veliko pomenijo in se nekateri preizkusili v kulinarični delavnici.

Decembrske dneve smo si posuli s prazničnim sladkorjem – pekli smo praznične piškote, nekateri so jih pekli tudi za svoje starše, ki so prišli na druženje in so si vzeli čas za svoje malčke, z njimi ustvarjali dragocene spomine …

Starejše skupine so se z avtobusom kar dvakrat odpeljale v DKK in si tam ogledali čudoviti predstavi. Strokovni delavci pa smo za otroke pripravili lutkovno predstavo. Vprašajte otroke, v koga se je zaljubil žabec, pa vam mogoče povedo.

Zabavali smo se v skoraj čisto pravem kinu, kjer smo si ogledali risani film na velikem zaslonu …

Upamo, da bomo polepšali praznike tudi starejšim iz doma starejših občanov, ki jih žal ne moremo obiskati, smo jim pa pripravili prijeten posnetek z iskrenimi željami in nasmehi otrok.

Pa še nekdo nas je obiskal … in nam prinesel darila … Dedek Mraz!

Za uspešen skok v praznične dni smo imeli praznični ples, kjer smo se v ritmih zabavne glasbe razživeli, zavrteli ter se skupaj s prijatelji poveselili.

Otroci so tekom decembra aktivno sodelovali, soustvarjali, podajali ideje, da so se izpeljale dejavnosti, ki so si jih želeli tudi sami. Povezovali so se s prijatelji drugih skupin, spoznavali vrednote in občutili pripadnost eni veliki vrtčevski družini.

Skupina Lunica smo se odločili decembrsko veselje deliti tudi s stanovalci in zaposlenimi iz Doma starejših v Kamniku. Veseli so bili našega obiska, kjer smo z njimi podelili voščilnice, ki smo jih izdelali v vrtcu ter pesmico Ježek teka, teka.

Za lažji korak nazaj v vrtec smo se okrepčali s sladkimi piškoti in sokom in se dogovorili, da jim kmalu spet pridemo delati družbo.

V Domu kulture Kamnik je bila danes na sporedu dramsko lutkovna predstava za otroke in tudi starejše z naslovom Deklica in kapitan. Predstava je nastala s finančno pomočjo občine Kamnik ter v koprodukciji Doma kulture Kamnik. Na povabilo programske vodje Doma kulture Kamnik, so se otroci oddelkov Veter, Zvezdica, Lunica in Oblaček ponovno srečali z uprizoritveno umetnostjo.

Otroci iz predstave v predstavo zorijo kot gledalci in so že dodobra osvojili bonton v gledališču. Predšolsko obdobje je čas silovitega razvoja, ko otroci tkejo možganske povezave z veliko naglico in domiselnostjo, reči med sabo povezujejo in jih prepletajo s preteklimi izkušnjami. Pozitivne izkušnje tako vztrajno odpirajo vrata tudi v svet umetnosti.

Gledališka igralca Uroš Potočnik in Luna Ornik sta na oder stopila v vlogi slikopleskarjev z nalogo, da prebelita gledališče. Med njunim delom, ki je odrasle gledalce spomnilo na risanko »A je to«, so stvari krenile v svojo smer. Zaščitna folija je postala morje, različna orodja figure in dolgočasna »malarija« je oživela, ko sta se v središču dogajanja, sredi razburkanega morja, znašla deklica Čopka in kapitan Valček.

Zgodba, v kateri ni manjkalo smeha in glasbe se je razpletla v srečen konec, ko je kit rešitelj spet plaval po širnih morjih.