Predšolski otroci iz Oddelkov Mavrica in Zarja se poslavljamo od vrtca in se že veselimo zasluženih počitnic ter v septembru prvega šolskega dneva. Preden vrtcu pomahamo v slovo, smo za vse otroke in zaposlene pripravili kratek zabavni program in darilca, ki smo jih razdelili skupinam.

Nato pa smo se odpravili še na končni izlet, v Kekčevo deželo. Kakšno doživetje! Rešili smo Mojco, ki jo je Bedanc ugrabil ter zaprl v kletko, da bi mu kuhala in prala. Še dobro, da nas ni slišal in videl, ko smo se z Mojco pretihotapili do Binceljnove koče, kjer smo dvignili dvižni most in Bedanca s skovikanjem kar za 3 dni pregnali gor na “Špk”.

V preteklih tednih smo v skupini Oblaček veliko časa posvetili bivanju v naravi in raziskovanju bližnjega gozda. V njem smo našli veliko malih živalic, kot so rogač, stonoga in polž, vsak dan pa je zacvetela tudi kakšna nova rastlina.

Zadali smo si poseben projekt – priprava bezgovega sirupa. Odpravili smo se na sprehod in iskali bele cvetove na grmovjih. Našli smo kar nekaj belih rož, po dolgem sprehodu pa smo prišli tudi do grmovja z bezgovimi cvetovi. Nabrali smo jih v vrečo in odnesli nazaj v vrtec, kjer smo bezgove cvetove zmešali s sladko vodo in limonami. Poskusili smo limone in ugotovili, da so zelo kisle. Otroci so predlagali, da bezgov sirup sladkamo kar z medom, ki smo ga dobili na svetovni dan čebel v prejšnjem mesecu. Tri žlice smo dodali v mešanico, s preostankom pa smo se posladkali kar takoj. Mešanico limon, bezgovih cvetov in medu smo dobro premešali.


Naslednji dan smo odprli lonec in takoj zavohali kako diši po sladkem. Mešanico smo prelili skozi gazo in vsak otrok se je preizkusil v stiskanju sirupa.

Na koncu nam je uspelo iztisniti dve steklenici sirupa, katerega so otroci z navdušenjem preizkusili v času malice. Še nikoli niso bili kozarci tako hitro prazni in prav vsi otroci so želeli še več soka.

V skupini Lunice nas že nekaj časa spremlja radovednost do vsega, kar leti, leze, skače in plazi. To nas spodbuja k opazovanju narave, raziskovanju in bogatenju besednega zaklada.

Otroci so z zanimanjem opazovali žuželke in razmišljali, kako se premikajo, kakšne oblike imajo in katere barve prepoznamo na njihovih telesih. Ustvarjali smo zanimive odtise žuželk, jih barvno razvrščali in ob tem spoznavali svet barv in oblik. Naš vrtiček je še ena zakladnica dogodivščin. Ko smo odkrili, da nekdo pridno pohrusta naše jagode, je vzklilo vprašanje: “Kdo pa je to naredil?” Otroška domišljija se je takoj razživela – eden je predlagal, da je bil veter, drugi so omenili ptičke, a potem je nekdo vzkliknil: “Gosenica!” In takoj zatem še: “Ja, ona vse poje!”  O njej smo tudi brali in ob slikanicah spoznavali še druge drobne živali.

Slikovno gradivo in igre s karticami nam pomagajo, da bogatimo besedni zaklad – otroci prirejajo slike, iščejo pare, pripovedujejo in opisujejo, kar vidijo in doživijo. Posebno navdušenje je poželo iskanje polžev na sprehodu. Ko je enemu od otrok polž zlezel po roki, je navdušeno povedal: “Moker je… pa uu, zgečka me.” “Sluzast je. Pa mehek.”

Vse to nam kaže, kako se skozi igro in doživetja prepletata raziskovanje in učenje, predvsem pa radovednost in čudenje nad svetom okrog nas.

Sporočamo da smo se, polni čudovitih doživetij in novih prijateljstev, odpravili na pot proti Kamniku…

Pred vrtec se vrnemo okrog 17. ure. Se vidimo!

Za konec delimo še utrinek, ki ogreje srce.

Presenečenja gusarja Berta so se danes kar vrstila.

Zjutraj so nas v vodi presenetili visoki valovi, popoldan nas je presenetil obisk Darje s sladkim presenečenjem, na večernem sprehodu pa nas je s skritim zakladom presenetil sam gusar Berto.

Več pa že kmalu v živo…

Ugotovili smo, da če želimo postati kot gusar Berto, se moramo naučiti umetnosti obvladovanja valov.

Pri tem nam je pomagal Bertov prijatelj učitelj plavanja Žiga. Pravi, da nam je šlo zelo dobro, zato smo si zvečer privoščili gusarski ples, tako kot Berto in Bertolina …

Ne boste verjeli! Na poti v Zambratijo smo imeli na avtobusu slepega potnika-gusarja Berta.

Na srečo je to zelo prijazen gusar, ki je z nami užival v vseh naših današnjih dogodivščinah. Povedal pa nam je tudi nekaj svojih doživetij z ladje.

Pravi, da jutri nadaljuje…

Otroci so po kratkem postanku pri Divači, odhiteli proti morju in že tudi srečno prispeli. Mahajo v pozdrav in obljubljajo, da se zvečer oglasijo s prvimi dogodivščinami.

V maju smo se Meglice podale na čudovito potovanje v svet narave. Pravljica Drevo Krištof je bila uvod v razmišljanje, kako iz nečesa majhnega, komaj opaznega, zraste nekaj velikega, močnega in lepega. Zgodbo smo doživeli tudi skozi gibanje, saj so otroci s telesom in plesom izrazili, kako iz majhnega semena zraste veliko drevo. V skupini smo spoznavali različna semena – jih tipali, primerjali, šteli in razvrščali. Otroci so jih z veseljem posadili, vsak dan opazovali spremembe in skrbeli za sadike, ki jih zdaj negujemo na našem vrtu. Skupaj smo spoznali, da rastlina za rast potrebuje več kot le zemljo – potrebuje toplino, vodo, sonce in skrbne roke.

Poseben kotiček v naši igralnici je postal naš naravoslovni kotiček, kjer nikoli ne zmanjka zanimanja. Otroci z navdušenjem opazujejo pajke, deževnike, mravlje in druge drobne živali, ki jih lahko gledajo skozi lupo ali jih občudujejo v posodicah z zemljo. Ta kotiček je pravi mali laboratorij, v katerem otroci raziskujejo, opazujejo, se pogovarjajo in iščejo odgovore tudi v knjigah in slikanicah.

Mesec maj je v našo skupino prinesel toplino, zeleno naravo in veliko priložnosti za učenje skozi igro in raziskovanje. Je bil mesec poln gibanja in veselja – prav tak, kot si ga želimo!

“Ali ose tudi nabirajo cvetni prah? Ali so pikapolonice strupene?” Odgovore na vsa ta vprašanja iščemo Žarki in odkrivamo zanimiv svet žuželk. Srečujemo jih med igro v senzornem vrtu, na igrišču, travniku, nekatere pa nas obiščejo kar v igralnici.

Ugotovili smo, da veliko žuželk sploh še ne poznamo, zato smo si pomagali s knjigami, kjer smo našli rdečega škratca, čebelo, oso, zeleno listno stenico, pikapolonico in čmrlja, ki je priletel skozi okno naše igralnice. Pomislili smo, da se želi spoprijateljiti z žuželkami v našem senzornem kotičku, a smo ga hitro ujeli v lonček in videli, da ima 6 nog, tipalke, kosmato telo, lahko nas tudi piči, ko pa zamahne s krili močno brenči.

Tako smo brenčali tudi Žarki med plesom ob skladbi Čmrljev let. Svet žuželk nas je res navdušil in to je šele začetek našega raziskovanja.